Adrenalinski dan na Celjski koči

Kako bolje začeti novo šolsko leto, kot z dnevom polnim adrenalina?

Že v jutranjih urah smo se učiteljice in učenci prilagojenega programa dobili na železniški postaji, od koder nas je vlak popeljal do Celja. Sveže jutro je bilo kot nalašč za ‘manjši’ vzpon do Celjske koče. Tako najmlajši kot najstarejši učenci so se pogumno podali v hrib, kjer smo po skoraj dveh urah hoje zagledali Celjsko kočo. Malo okrepčila in najpogumnejši  smo že bili pripravljeni na nove podvige- bobkart! Kdo je rekel, da najmlajši ne bodo dovolj pogumni za spust po stezi? Medtem, ko so sošolci preizkušali zavore na bobkartu, pa so se tisti malo manj pogumni veselo in divje spuščali po drčah. 

Adrenalin na bobkartu pa nam je dal dovolj zagona za še eno dogodivščino – pomerimo se v spretnostni v pustolovskem parku! Tam so se v spretnosti, iznajdljivosti, motoriki in pogumu preizkusili prav vsi učenci prilagojenega programa. Strah pred globino – kaj je že to? Dobra ura in pol plezanja in naš čas na Celjski koči se je bližal koncu.

Hitro še nekaj pod zob in potem pogumno nazaj v dolino in do železniške postaje, kjer smo ponovno čakali vlak, ki je imel zamudo. Šment, z vlaki pa res nimamo sreče!

Prijetno utrujeni smo se vrnili v Šentjur in današnja noč bo zagotovo trdna od vsega adrenalina in naporov, ki smo jih doživeli. Učiteljice, kdaj bomo spet imeli tako čudovit dan dejavnosti?

 

Učenci in učiteljice prilagojenega programa,

Aleša Kamenik, vodja dogodka