OŠ Franja Malgaja Šentjur

OŠ Franja Malgaja Šentjur

OŠ Franja Malgaja Šentjur

Spoštovani starši,

od vrnitve v šolo sta pretekla dobra dva meseca in v tem času smo imeli pouk na daljavo za pet oddelkov, ki so (bili) v karanteni.
Od 1. do 11. aprila bo pouk ponovno potekal na daljavo, razen za učence prilagojenega programa. Za učence 1. triade, katerih starši so zaposleni v kritični infrastrukturi (vojska, policija, zdravstvo, civilna zaščita, gasilci, sociala, šolstvo …), bomo organizirali varstvo med 6. in 14. uro.

Izjavo, da učenca v času pouka na daljavo prijavljate v varstvo, pošljite na pomocnica@fmalgaja.si.

Šolsko prehrano (kosilo) naročite, tako da najkasneje do srede, 31. 3. 2021, do 8. ure, to sporočite na prehrana@fmalgaja.si ali pokličete (03) 746-38-02. 

Ob spremljanju epidemioloških podatkov in okrožnic odgovornih služb me skrbi ugotovitev, da se bo nesigurno dogajanje še nadaljevalo in da bodo pogoste karantene in pouk na daljavo še nekaj časa naša stalnica.

V času zaprtja šol sem od staršev največkrat slišal, da naj se šole končno že odpro, da starši niso učitelji in da niso vešči poučevanja. Ob tem sem zaznal upravičeno stisko staršev, ki je izhajala iz teže njihovega lastnega izkustva poučevanja. Ne morem se bolj strinjati s tem, saj smo učitelji tisti, ki smo strokovno usposobljeni za pedagoško delo, a vendarle si moramo tudi sami sebi vse pogosteje postavljati vprašanje – kako se ljudje najbolje učimo, kako naj učitelj kar najbolje poučuje in kako naj se učenec enako uspešno uči in se nauči. S tem dopisom želim staršem predstaviti nekaj preprostih metod, s katerimi bodo v času pouka na daljavo zmogli samostojno podpreti proces poučevanja, ki ga bomo učitelji izvajali na daljavo.

Učenci naj doma berejo! Treba je načrtno učiti učence branja (tihega, smiselnega, hitrega), ki je še vedno najvažnejše sredstvo pridobivanja informacij. Zmotno je prepričanje, da se »bere« le pri slovenščini, temveč gre za osnovno strategijo ali orodje uspešnega učenja, sporazumevanja. Po mednarodnih raziskavah (PIRLS, PISA) smo v evropskem povprečju, a le majhen delež naših učencev dosega najvišjo stopnjo; podobno velja za odrasle (!). Sprašujem se, ali smo s tem rezultatom zadovoljni. Osebno menim, da se kot nacija, ki tako izstopa na športnem področju in na število prebivalcev dosega neverjetne športne uspehe, tudi na tem področju ne sme zadovoljiti s povprečnostjo. Spoštovani starši, ko bodo učenci doma, naj dnevno berejo. Zahtevajte to od njih, saj gre za najenostavnejši ukrep, ki ga kot starši lahko povsem suvereno nadzirate, dosežete pa večjo koncentracijo in sposobnost, da bodo nekoč kritično in suvereno pokazali ter vrednotili prebrane informacije.

Omejite nenadzorovano in neproduktivno uporabo pametnih telefonov, sedenje pred zasloni, ki naj bodo v času učenja in branja umaknjeni. Morda lahko predlagam, da se njihovo uporabo dovoli kot nagrado ob koncu tedna po uspešnem učno-delovnem tednu. Žal opažamo, da se učenci zgrozijo, ko morajo npr. na testu prebrati eno stran besedila. Še bolj dramatičen je odziv, ko morajo eno stran napisati. Rezultat je temu primeren. V besedilu prevladujejo enostavčne povedi s prevelikim številom osnovnih slovničnih napak. Besedilo je sporočilno pusto. Ali vidite vzročno povezavo med usihanjem tvorbe sporočilnih besedil in komunikacijo preko pametnih telefonov? Komunikacija preko naprav je enostavčna, celo enobesedilna, včasih le z okrajšavami ali znaki (t.i. emoji znaki). Takšno razvrednotenje besedilnega sporočanja in njen minimalizem žal vodita v obubožanje kognitivnih sposobnosti tvorjenja in besednega prenašanja informacij. Že preprost poziv učencu: »Povej to s svojimi besedami!« je lahko za starša odlično orodje, da sam preveri sposobnost tvorbe besedilnih sporočil, razumevanja prebranega ali učne snovi.

Spodbujajte učence k uporabi grafičnih organizatorjev (npr. miselnih vzorcev), saj pomagajo strukturirati usvojeno učno snov, seveda ob predpostavki, da jih izdelujejo sami! Potrebno je ustvariti sorazmerje med učenjem na pamet (osnovna dejstva, definicije, podatki, pravila) in razvijanjem miselnih zmožnosti samostojnega sklepanja, povezovanja, primerjanja, izražanja lastnih idej …

Nedavno, ko sem ob pričetku ravnateljevanja skupaj s strokovnimi sodelavci šole zastavil vizijo kakovosti dela in poučevanja, si nisem predstavljal, da bom po enem letu zaradi epidemije primoran pedagoško vodenje (ravnatelj je po funkciji pedagoški in poslovodni organ) skoraj povsem opustiti zaradi t.i. kriznega poslovodenja. Željo in vizijo, da udejanjim svoj pogled v sodobno šolo, so nadomestile tedenske reorganizacije dela in stalno se spreminjajoči pogoji, s katerimi bolj ali manj uspešno plujemo proti željenemu zaključku epidemije.

Žal se ta zaključek še vedno odmika, učinki epidemije na izobrazbo mladih pa bodo dolgotrajni in kompleksni – to si drznem trditi, a ne smemo se prepustiti toku dogajanja in apatiji. Zato vizija šole ostaja usmerjena v znanje kot vrednoto, v nadgradnjo metod poučevanja, v izpopolnjevanje strategij učenja, v navajanje na delovne navade in v spoštovanje medsebojnih odnosov. 

Staršem pri tem predajam nekaj nevsiljivih in preprostih nasvetov, s katerimi boste uspeli, ne samo v teh, za vse nas izjemno zahtevnih časih, temveč tudi sicer, svojim otrokom omogočiti zdrave in koristne usmeritve za njihovo domače delo in učni razvoj. Z iskrenimi, vztrajnimi pogovori lahko zgradimo boljše odnose in viden uspeh v družinah in šoli.

 

Pred nami je praznični konec tedna in naj vam ob tej priložnosti voščim mirne velikonočne praznike.

 

S spoštovanjem,

ravnatelj, mag. Jure Radišek

 

OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR
Ulica skladateljev Ipavcev 2, 3230 Šentjur

Telefon: 03/ 746 3 800
ELEKTRONSKI NASLOV: tajnistvo@fmalgaja.si

 

Dostopnost